Kristal

Di Wikipédja
Krital

Oun kristal sa roun solid don konstitchwan (atom, molékil oben d'yon) sa asanblé di mannyè régilyèr, pa opozisyon o solid amòrf. Pa « régilyé » nou lé jénéralman di ki roun menm motif sa répété à udantin-a oun gran nonm di fwè soulon oun rézo régilyé, pli piti parti-a di rézo ka ka pèrmèt di rékonponsé anpilman-an ki sa aplé oun may.

Kristal-ya ki pli komen sa lanèj-a, souk-a, disèl-ya , silisat-ya, oksid-ya, silfir-ya, métal-ya ké pyè présyéz-a(jenm).

Nou ka aplé fénokristal oun kristal di tay èsèpsyonèl, mè laplipa dé krital ki òbsèrvé sa konpozé di plizyò kristal ki akolé (oben kristalit).

Nòt ké référans[chanjé | Chanjé wikikod]

Wè osi[chanjé | Chanjé wikikod]